torek, 21. april 2009

Merilni voz - meritve hitrosti

Zadnje dni sem delal na prav posebnem projektu. Namreč izdeloval sem si vagon, s katerim bom meril hitrost vlakov, razdalje, povprečne hitrosti in podobne podatke.
Osnova za vse te meritve je visoka tehnologija - kolesarski števec. =) Iskal sem poceni števček in ga tudi dobil za 10€. Je sicer ustrezen, vendar pa ima nekaj pomankljivosti, o katerih bom napisal malo nižje.

Iz celotne vsebine paketa sem iz števca vzel samo računalnik, vse ostalo ni potrebno. Pod računalnikom sta dva kontakta med katerima, v osnovi magnet preko reed releja dela stik, računalnik pa na podlagi tega in obsega kolesa določi hitrost.

No, za potrebe železniškega modelarstva pa nadomestimo magnet s dvema kontaktoma, za katera poskrbimo da se stakneta za vsak obrat kolesa.

Jaz sem se zadeve lotil takole:

Najprej sem poiskal usterzen košček vitroplasta in nanj skiciral kako ga morem izrezati, da se bo števček lepo ulegel nanj.
Potem sem zadevo narisal z računalnikom, sprintal na nalepko in nalepko prilepil na vitroplast.

Po črtah obrezal, nalepko odstranil in naredil fine popravke da se je računalnik lepo usedel na vitroplast.


Potem pa sem se lotil kontaktov. Za prvega sem zvrtal luknjo malo stran od osi, drugo luknjo pa skoraj pod osjo. Skozi prvo gre vzmetni kontakt, ki se dotika fiksnega, ki gre skozi drugo luknjo.

Da se kontakta periodično dotikata je os vagona pobrušena tako, da je na enem mestu izboklina, katera potisne prvi kontakt na drugega.

Kontakta sta vezana na žičke, ta pa na podnožje števčka (vitroplast).


Ko vse to povežeš dobiš merilnik hitrosti in če vagon premikaš dejansko kaže eno hitrost, ki pa še ni točna. Za to pa je potrebno nekaj meritev in računja.
da bo števček pravilno kazal hitrost je potrebno narediti sledeče:
- izmeriti je treba premer kolesa na vagonu.
- to število množiš z merilom katerega uporabljaš (h0 = 87)
- dobljeno cifro množiš s pi (3,14)

Rezultat je številka (obseg kolesa), katero vpišeš v števček, da meri pravo hitrost. Po tem postopku števček na vagonu kaže hitrost s katero bi se vagon premikal v originalu (1:1). Tako z malimi stroški in malo dela dobimo vagon za umerjanje hitrosti lokomotiv, kar je zelo uporabno predvsem pri DCC, kjer lahko nastavimo CVje tako da lokomotiva vozi kot bi vozila prava.

Še nekaj malega o števčkih. Kot se je izkazalo, drži rek, malo denarja malo muzike. Števec ki sem ga kupil ima sicer veliko funkcij, ima pa nekaj pomankljivosti: hitrost osvežuje zelo pogosto, skoraj v realnem času, kar zgleda tako da se hitrost na zaslonu stalno spreminja. S takega zaslona je težko brati hitrost pri premikajočem se vlaku. Pri malo dražjem modelu, ki ga imam na kolesu, tega problema ni, tisti števec osvezuje hitrost na približno 1 sekundo, kar pomeni da je hitrost mnogo bolj berljiva.
Obseg kolesa se pri tem števcu nastavlja v cm, kar ni nekako precizno, sploh ker imamo opravka s 87× manjšimi modeli.
In obseg je nastavljiv samo do 255cm, kar je premalo, saj če štejemo da so v povprečju na modelih premeri kolesa okoli 10mm, to pomeni da ima tako kolo v resničnem življenju obseg skoraj 3 metre (273cm). Moj vagon ima premer kolesa 11,3mm, tako da take številke nism mogel vpisati v števec. Znašel sem se tako da sem os na kolesu pobrusil tako, da je imela 2 izboklini. Tako sem navidezno zmanjšal obseg za polovico, tako cifro pa sem lahko vpisal v števec.


Vagon sem seveda takoj stestiral in rezultati so bili zanimivi. Piko-va lokomotiva Metronoma, dizelca, je potegnila do dobrih 150km/h, mehanov TGV Duplex je 'potegnil' do 180km/h, rekorder je pa Piko-v ICE3, ki pa je šel okoli 200km/h. Vagon je tudi že dobil krstno ime, ki je spidi ali spidvegn. =)
No, ker s števčkom še nisem popolnima zadovoljen, ga bom zamenjal z enim boljšim, ki bo mel bolj stabilen prikaz hitrosti.

Več slik procesa je v albumu, tam so tudi vidne posamezne rešitve. Komentarji zaželeni.

ponedeljek, 19. januar 2009

Signali (elektronika na maketi III.)

Ker so se pojavile želje po opisu elektronike na maketi, objavljam tudi opise vezij ki sem jih uporabil. Z linki na levi strani pridete do opisa posameznega vezja.
Vprašanja pa lahko postavite v komentarjih in se bom potrudil odgovoriti.

Zadnje vezje, ki ga predstavljam danes pa so signali na maketi. Signali se v grobem delijo na likovne in svetlobne in slednje uporabljam jaz. Bolj sovpadajo z vozim parkom, ki je epohe 5.

Shema:


Blokovni diagram:

Shemo sem dobil na tej strani (avtor: Rob Paisley) in si zanj kmalu naredil vezje. Signal lahko naenkrat prikazuje eno mirno luč in sicer zeleno, rumeno ali rdečo. Seveda se vse prižiga avtomatsko.

Za osnovo imam nekako SŽ signale, ker pa jih na trgu ni sem se moral zadovoliti z Viessmanovimi DB signali. Osnova bom ista, predelal pa bom prednjo ploščo signala tako, da bodo luči razporejene po vertikali in verjento bodo 4.

V shemo sem si dorisal tudi še en dodatek, ki mi bo vžgal četrto luč in bo signaliziral počasno vožnjo. To ledico bom užigal s tipko (mogoče pozneje lahko tudi z računalnikom), ko pa vlak prevozi signal in užge rdečo luč, se ta (dodatna rumena) ugasne.

Dopolnjeno shemo bom dodal pozneje, ko jo bom digitaliziral.

Ploščica:

Ploščico sem si naredil tako da jih lahko vežem v 'neskončno' vrsto. Je še kar majhna, obstaja pa tudi možnost da jo predelam v smd verzijo, kar bo še manjše. Signale pa proži detektor zasedenosti, ki je na shemi simboliziran s stikalom.

Če bo zanimanje za ploščice, se lahko zmenimo in jih naredim. Lahko samo ploščice ali pa celotno vezje.
Če vas kaj zanima lahko vprašanje zastavite pod komentar in jaz se bom potrudil in naj odgovoril.

Album štromarije, brez watermarkov.

Detektor zasedenosti (Elektronika na maketi II.)

Drugo vezje ki sem ga naredil je detektor zasedenosti. Ker imam dcc bo zadeva uporabna za računalniško krmiljen sistem. Shema je tukaj (avtor: Dick Bronson), ploščico pa je obikoval Uroš Kunaver, ki jo je res stisnil na minimum.

Deluje tako, da meri padec napetosti na diodi in zazna ko je na progi breme (motor, upor, šraufncigar=) )


Obstajajo tudi druge vrste detektorji, kot recimo tale. Ta deluje na principu indukcije in njegova prednost je v tem, da na bloku ne povzroča padca napetosti (0,7V zaradi diode), kot detektor ki sem ga jaz sestavil.

Na ploščico pride osem detektorjev. Na moji maketi je blok ki ga pokrije en detektor dolg 60cm, tako da en moj povprečen vlak (180cm) pokrije 3 bloke. Prav tako ima vsaka kretnica svoj detektor. Prav tako bodo z detektorjem krmiljeni signali.

Če kdo želi lahko naredim vezja in mu jih pošljem. Velja tako za samo ploščico, kot za celotno vezje.
Če vas kaj zanima ali če imate vprašanje ga lahko zapišete pod komentar in jaz se bom potrudil odgovoriti.

Slike brez watermarkov.

Preklopnik za kretnice (elektronika na maketi I.)

Ker so se pojavila vprašanja o elektroniki na moji maketi, jo bom tukaj opisal.

Prvo vezje bo prvo katero sem naredil za potrebe makete. To je preklopnik za elektromagnetne retnice. Shemo sem dobil iz hrvaške strani (tukaj, avtor: andrej). Ploščico sem naredil sam in po svojih željah, predvsem zato da sem lahko uporabil svoj materjal, ki ga imam doma.
Shema:

Zadeva ima stikalo in ko ga preklopiš, vezje pošlje električni impulz na tuljavo, ki preklopi kretnico. Ob tem zasveti ustrezna ledica. Zato je zadeva tudi uporabna za premikalne signale oz signalizacijo lege kretnice.
Slika moje ploščice:


Če kdo želi mu lahko pošljem tiskanino. Lahko se pa tudi zmenimo in jaz naredim komplet vezje in pošljem.

Album štomarije.

sobota, 3. januar 2009

Moj vozni park

Zadnja pridobitev: Pikotov ICE3

No pa da še predstavim moj vozni park.

Osredotočem sem na hitre vlake. Predvsem potniške.
Tako so v moji zbirki trenutno štirje TGVji. Moj najljubši Thalys, potem Duplex, Atlantique in španska izpeljanka tgvja, Ave.

TGV Thalys

TGV Duplex

TGV Atlantique

ICE3

Alstom Ave
Za Ave-ja bom naredil še tri vmesne vagone, namreč pri mehanotu se jih več ne dobi.
Če se bodo pokazali dobri rezultati pa bom naredil še en Ave, vendar v Euromed barvni shemi.
Verjetno bom v kratkem prestavil tudi vlivanje modelov.

Namen imam v kratkem kupiti še original oranžnega in poštnega TGVja. Mogoče je, da bom tudi predstavil vsak vlak posebej, v prihodnosti.

V moji zbirki pa je tudi nemški Metronom, trenutno z dizel lokomotivo in dvema vagonoma. Dokupil bom še enega ali dva vagona. Vagona sem tudi opremil z KKK električno sklopko, kajti nameravam imeti osvetljene vagone.


Imam pa tudi nemško dizelco BR218, katera pa bo, če ne bo prej prodana, vlekla kakšen tovorni vlak.

Takole pa je izgledal moj hitri vozni park, ko je bil v stelaži. Sedaj je spet pospravljen, v škatle, predvsem zaradi tega, da dokončam poličke. Namreč manjka jim še zadnja stena in zasteklitev spredaj. Tako se prah nebo mogel nabirati na vlakih.
Urejano 16.4.2009
Zadnje dni pa sem poličke skoraj že dokončal, manjka samo še prednja prozorna stena. Stelaža je dobila obrobe in vrhnjo poličko, prav tako pa tudi hrbet. Ker je vse skupaj iz temnih materjalov, je zelo težavno za slikati, v živo pa izgleda odlično, saj so vlaki v prvem planu in izstopajo iz ozadja.

Zadnja pridobitev mojega voznega parka

Še iz 'čela'


Pa še nekaj slik polne stelaže.



Album voznega parka z več slikami.